Interventni ukrepi na področju insolvenčnega prava

Zaradi posledic pandemije in epidemije koronavirusa (virus SARS-CoV-2) je Državni zbor v nujnem postopku dne 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki je stopil v veljavo 11. 4. 2020.

ZIUZEOP prinaša številne pomembne ukrepe za omilitev posledic epidemije, med drugim tudi na področju finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja:

1. Nova domneva insolventnosti

ZIUZEOP obstoječim domnevam, ki v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) opredeljujejo položaj insolventnosti, z namenom zagotavljanja izplačil delavcem dodaja novo domnevo insolventnosti, in sicer, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, šteto od takrat, ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije na območju Republike Slovenije.

Ta dodatna domneva insolventnosti je neizpodbojna in velja še štiri mesece po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP.

1. Odlog obveznosti poslovodstva

Skladno z ZIUZEOP poslovodstvo – ne glede na določbe ZFPPIPP – ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije, tj. če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji. Ta ukrep se uporablja v času razglasitve epidemije in še tri mesece po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP.

ZIUZEOP nadalje podaljšuje roke za posamezna dejanja v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala družbe zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. Če je namreč v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki in organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ne morejo pravočasno (i) sklicati skupščine, ki bi odločala o povečanju osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki, ali (ii) objaviti poziva za vpis in vplačilo delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala z vložki, morajo skladno z ZIUZEOP ta dejanja in ukrepe skladno z ZIUZEOP začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP.

Z ZIUZEOP so podaljšani tudi roki za izpolnitev obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave; te se ne iztečejo prej kot v enem mesecu po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP.

1. Odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja

ZIUZOP podaljšuje tudi obdobje, v katerem dolžnik doseže finančno prestrukturiranje in posledično prenehanje insolventnosti, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije. Če namreč upnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka družbe najpozneje v dveh mesecih po prenehanju začasnih ukrepov po ZIUZEOP in če je insolventnost nastala kot posledica razglasitve epidemije, tj. če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji, je ne glede na določbe ZFPPIPP skladno z ZIUZEOP (i) obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, ker bo dolžnik z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost in (ii) obdobje, v katerem dolžnik upraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece (in ne le dva meseca, kot sicer predvideva ZFPPIPP).